Odškodnine

Posamezniki, ki zaradi škodnega dogodka utrpijo premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, so upravičeni do primerne povrnitve škode. Premoženjska škoda je zmanjšanje premoženja, povrnitev stroškov v povezavi z zdravljenjem, pogrebom, izgubljeni dobiček, itd.  Povrnitev premoženjske škode je lahko v obliki vzpostavitve stanja pred nastalo škodo ali izplačila denarne odškodnine, itd.. Zakon določa povrnitev nepremoženjske škode v nedenarni obliki ali v obliki pravične denarne odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, strahu ali smrti bližnjega.

Fizična ali pravna oseba, ki je oškodovana, lahko terja povrnitev škode od tretje osebe, ki je odgovorna za škodni dogodek, lahko pa tudi za škodo, kjer je deljena odgovornost, za kar se sorazmerno zmanjša odškodnina. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani, če gre za smrt bližnjega ali težjo invalidnost.

Uveljavljanje odškodnine najprej poteka izvensodno in sicer tako, da na podlagi prejete dokumentacije in pogovora s stranko pripravimo odškodninski zahtevek, ki ga posredujemo odgovorni osebi ali zavarovalnici ter vodimo postopek na podlagi pooblastila in dogovora s stranko. V kolikor zadeve ni možno rešiti sporazumno ter skleniti pravične in primerne poravnave, pa se zadeva rešuje po sodni poti tako, da pripravimo in vložimo tožbo na sodišču.

Višina odškodnine je vedno individualizirana in odvisna od vrste poškodb, intenzitete ter trajanja bolečin in nelagodnosti, obsega zdravljenja, obsega trajnih posledic in invalidnosti. Odškodnina za strah se odmerja po intenziteti in trajanju strahu ob nezgodi in strahu za izid samega zdravljenja. Odškodnina za skaženost pa se določa glede na osebno prizadetost in neugodje pred ljudmi.

Osnovna usmeritev je, da stranke dosežejo odškodnino v izvensodnem postopku, ker tako najprej pridejo do odškodnine. Če se ne doseže dogovora z nasprotno stranko (največkrat zavarovalnico), se na podlagi dolgoletnih izkušenj odločimo za vložitev odškodninske tožbe na pristojnem sodišču.

Priporočljivo je, da se stranka takoj po nastanku škode oziroma vsaj po zaključku zdravljenja z vso potrebno dokumentacijo zglasi pri odvetniku in se odloči za nadaljevanje postopka, pri čemer se najprej vloži odškodninski zahtevek, pozneje pa, če ne pride do izvensodne poravnave, tudi tožbo. Zaželeno je, da stranka k odvetniku prinese naslednjo dokumentacijo (v primeru poškodb pri delu, prometnih nesreč itd.):

• poškodbeni list,
• vso medicinsko dokumentacijo,
• morebitni policijski zapisnik,
• potrdila o upravičeni odsotnosti z dela,

dokazila o izgubi pri plači itd.